V park-gozdu Marjan nad Splitom so septembra 2024 odprli 19 metrov visok razgledni stolp s panoramskim pogledom 360 stopinj na Split, kanal in otoke. Tisto, kar obiskovalec ne vidi, je enako zanimivo: prostorsko palično jeklena konstrukcija spremenljivega premera, skozi katero potekata dvigalo in stopnišče, ter niz spojev, od katerih je le majhen del standardnih. Konstrukcijo je projektirala in kontrolirala ekipa Fakultete za gradbeništvo, arhitekturo in geodezijo Univerze v Splitu, ki je za globalno analizo združila SCIA Engineer, za izračun spojev IDEA StatiCa Connection, delavniške načrte pa je izdelala s programom Parabuild.
Projekt je kot študijo primera objavil proizvajalec programa IDEA StatiCa. Povzemamo ga, ker gre za projekt, izveden z orodji, ki jih zastopamo v Sloveniji in regiji: IDEA StatiCa, SCIA Engineer in Parabuild. Kombinacija globalnega modela in podrobnega dokaza posameznega vozlišča je vsakdanji potek dela v projektiranju konstrukcij, vendar je redko tako jasno vidna kot pri objektu, ki nima nobene ponovljive etaže.
Ključni podatki o projektu
- Lokacija in višina: park-gozd Marjan, Split; skupaj 19 m, valjasti del okoli 15 m, razgledna platforma na vrhu okoli 4,5 m
- Geometrija: premer plašča se po višini spreminja med 5 in 8 m
- Naložba: okoli 1,3 milijona evrov iz skladov EU v okviru projekta „Marjan 2020 – Hrib preteklosti, oaza prihodnosti“
- Arhitektura: Emil Šverko (Atelijer Šverko i Šverko) in Neno Kezić (Arhipolis)
- Konstrukcija: ekipa Fakultete za gradbeništvo, arhitekturo in geodezijo v Splitu pod vodstvom izr. prof. dr. Nene Torića
- Programska oprema: SCIA Engineer (globalna analiza), IDEA StatiCa Connection (izračun in dokaz spojev) ter Parabuild (delavniški načrti, stran proizvajalca)
Stari razgledni stolp ni več ustrezal namenu
Prejšnja opazovalnica na Marjanu je bila postavljena dolgo preden je bilo jasno, kaj vse omogoča sodobna tehnologija, zato je sčasoma preprosto prenehala ustrezati svojemu namenu. Ko se je temu pridružila še namera, da kraj postane dostopen izletnikom in organiziranim obiskom, je bila edina rešitev nov objekt.
Novi razgledni stolp zato ni le višji. Zasnovan je kot turistična vsebina s panoramskim dvigalom, stopniščem in platformo, ki prenese stalen promet obiskovalcev, hkrati pa ohranja izvirno funkcijo opazovanja in zgodnjega javljanja požarov nad park-gozdom. Projekt je vodilo mesto Split v okviru programa „Marjan 2020“, na odprtju pa je župan Ivica Puljak poudaril ambicijo posega ob obveznosti, da se ohrani pokrajina, ki ga obdaja.

Tri nosilne celote razglednega stolpa na skupni betonski bazi
Konstrukcija je sestavljena iz treh med seboj povezanih jeklenih nosilnih celot, ki vse ležijo na armiranobetonski bazi:
- Prostorska palična konstrukcija plašča valjaste oblike s premerom, ki se po višini spreminja med 5 in 8 metri. Višina valjastega dela je okoli 15 m, na vrhu pa je razgledna platforma višine okoli 4,5 m, oprta na štiri med seboj pravokotna ravninska paličja.
- Jeklena konstrukcija jaška dvigala višine okoli 19 m, speljana skozi sredino stolpa.
- Jekleno stopnišče v dveh razponih višine 15 m.
Delitev ni le opisna. Vsaka celota ima svojo togost in svojo pot obremenitve, zato so morale povezave med njimi prevzeti razlike v obnašanju, ki bi bile pri enostavnejšem stolpu zanemarljive.

Veter je merodajni vpliv
Od vseh obremenitev, ki delujejo na razgledni stolp, je največji vpliv vetra. Konstrukcija je polprepustna: paličasti plašč prepušča zrak, zato obremenitve ni mogoče oceniti kot pri polni valjasti ploskvi. Projektanti so zato obravnavali več variant izračuna obremenitve z vetrom, vključno z vplivi iz štirih med seboj pravokotnih smeri.
Iz teh variant izhajajo merodajne kombinacije, iz njih pa sile v posameznih palicah in nazadnje v vsakem spoju. Na vitki paličasti konstrukciji, izpostavljeni burji in jugu, je to odločitev, ki oblikuje prereze enako kot lastna teža.
Od vseh obremenitev, ki delujejo na razgledni stolp, je največji vpliv vetra.
IDEA StatiCa, študija primera „Observation tower in forest Marjan“
Globalni model da sile in pomike celotne konstrukcije. Šele iz njega se izpelje, kaj mora posamezno vozlišče dejansko prevzeti.

Temperaturne deformacije in pomiki, ki jih dvigalo ne odpušča
Največji izziv v projektu je bil izračun in oblikovanje spojev tako, da se zmanjša vpliv temperaturnih deformacij. Nosilna konstrukcija je izpostavljena odprtemu prostoru: ni ovoja ne ogrevanega prostora, paličje spremenljivega premera pa temperaturnih razlik ne porazdeljuje enakomerno. Spoj, ki je popoln na načrtu, mora na terenu dopuščati, da se konstrukcija giblje.
Druga zahteva je izhajala iz uporabe. Panoramsko dvigalo ima ozke tolerance vodil, zato je bilo treba vodoravne pomike stolpa zadržati pod pragom, ki ga dvigalo še sprejema. Pri vitkem stolpu, obremenjenem z vetrom, tak kriterij uporabnosti pogosto oblikuje prereze bolj kot sama nosilnost.
Tretja naloga je bila izdelati montažne segmente za obliko, ki nima ponovljivih delov, o čemer več spodaj.
Spoji, ki jih ni v katalogu
V konstrukciji je uporabljeno le majhno število standardnih jeklenih spojev iz tipologije Evrokoda 3. Vse ostalo so nestandardna vozlišča: presesečišča diagonal plašča pod spremenljivim kotom, priključki ravninskih paličij razglednega dela, povezave jaška dvigala in stopnišča na plašč.
Za take spoje klasični postopek po komponentah hitro pride do meje, saj tabelarni izrazi predpostavljajo geometrijo, ki je na tem stolpu ni. Zato je bil uporabljen IDEA StatiCa Connection, ki spoj rešuje z metodo CBFEM (Component Based Finite Element Method): plošče se modelirajo s končnimi elementi, vijaki in vari pa se preverjajo kot komponente. Namesto da bi vsako vozlišče prevedli na najbližji kataloški primer, se računa dejanska geometrija in poda dokaz po standardu.
Kaj to pomeni v praksi
Za projektantsko ekipo je to pomenilo, da so tudi najzahtevnejša vozlišča dobila dokaz v kratkem času, brez ročnih poenostavitev, ki bi jih pri objektu take pomembnosti morali pokrivati z dodatnimi rezervami. Kako izgleda nasprotni scenarij, smo pisali v članku Kadar načrtovanje spojev krene po zlu.


Sidranje v armiranobetonsko ploščo
Najobčutljivejši spoj ni jeklo na jeklo. Celoten stolp prenaša vpliv vetra v armiranobetonsko bazo prek sidrnih spojev, ki hkrati prevzemajo tlak, nateg in moment, na gradbišču pa morajo biti izvedljivi s tolerancami, ki jih beton dopušča.
Prikaz napetosti in deformacij kaže, kako se sila porazdeli po podložni plošči in ojačitvah, medtem ko CAD model istega vozlišča kaže tisto, kar je odpotovalo v delavnico. To je običajen par v takšnih projektih: rezultat izračuna na eni strani, izvedljiva geometrija na drugi.


Prvi vijačni spoj določa vse ostalo
Izvedbeni izziv je bil prvi vijačni spoj valjastega dela, takoj po dokončanju armiranobetonske baze. Prvi segment je bilo treba v prostoru postaviti zelo natančno, saj je od njega odvisno, ali bodo preostali deli, stopnišče in jašek dvigala, stali v prostoru, ki jim je ostal.
Izbrana je bila rešitev, pri kateri se bazni segment natančno zasidra v armiranobetonsko ploščo, šele nato pa se postavi prvi segment valjaste konstrukcije. Načrti obročnih in nosilnih segmentov kažjo, koliko je bilo treba določiti vnaprej: vsak segment je edinstven in nosi svoje mesto v sistemu zakoličbe.


Od globalnega modela do delavniških načrtov
Potek dela je bil po strukturi preprost, po vsebini pa zahteven:
- Globalna analiza v programu SCIA Engineer. Geometrija, obremenitve, kombinacije, notranje sile in pomiki celotne konstrukcije, vključno z variantami vpliva vetra.
- Izračun in dokaz spojev v programu IDEA StatiCa Connection. Sile iz globalnega modela vstopijo v posamezno vozlišče, ki se reši z metodo CBFEM.
- BIM model in delavniški načrti. Podatki iz obeh korakov so služili za določitev BIM modela konstrukcije, delavniški načrti pa so bili izdelani s programom Parabuild.
Ista kombinacija se pojavlja tudi v drugih projektih, o katerih smo pisali, na primer v analizi orodij BIM na športni dvorani v Veliki Ludini in v projektu jeklenih konstrukcij letališča Zadar. O povezovanju modeliranja in statike smo pisali tudi v članku Združevanje programov ALLPLAN in SCIA Engineer, širši pregled orodij pa je na strani BIM rešitve.
Česa ta primer ne rešuje
Študija primera prikazuje rezultat, ne pa vsega, kar stoji za njim. Nekaj pridržkov je smiselno izreči na glas:
- CBFEM ne nadomešča globalne analize. Model spoja izračuna to, kar mu predamo. Sile, kombinacije in pomiki še vedno prihajajo iz globalnega modela, tukaj iz programa SCIA Engineer. Slab globalni model da urejen, a nesmiseln dokaz spoja.
- Temperaturni vpliv je projektantska predpostavka. Razpon temperatur, način vnosa v model in predpostavljena prostost pomikov so odločitve projektanta, ne rezultat programa.
- Kriterij pomika izhaja od dobavitelja opreme. Dopustni vodoravni pomik za panoramsko dvigalo ni vrednost iz standarda; dogovoriti ga je treba z dobaviteljem in zapisati kot vhodni podatek.
- Hiter dokaz ni isto kot hitro projektiranje. Model spoja se izdela hitro, vendar odločitve o obliki vozlišča, montaži in vrstnem redu vgradnje ostajajo človeško delo.
- Objavljene številke so okvirne. Študija primera ne prinaša prerezov, razredov jekla ne računskih poročil, zato je nima smisla uporabljati kot referenčni izračun.
Nič od tega ne zmanjšuje projekta. Nasprotno, kaže, kje je pravo inženirsko delo.
Projektirate konstrukcijo, ki nima tipskih spojev?
Skupaj preglejmo vaš globalni model, merodajne kombinacije in vozlišča, ki ne sodijo v tipologijo Evrokoda 3. Baldinistudio v Sloveniji in regiji zastopa IDEA StatiCa, SCIA Engineer in Parabuild ter ob licencah nudi izobraževanje in podporo.
Če želite program sami preizkusiti, se nam javite za preskusno različico, študentje in šole pa lahko uporabljajo študentske in demo različice.
O viru: Članek je nastal po študiji primera Observation tower in forest Marjan ki jo je objavil IDEA StatiCa. Fotografije, načrti in prikazi računskih modelov so povzeti iz te študije in pripadajo projektni ekipi Fakultete za gradbeništvo, arhitekturo in geodezijo Univerze v Splitu, oziroma proizvajalcu, in služijo prikazu projekta.
Viri in uporabne povezave
- IDEA StatiCa: Observation tower in forest Marjan (izvirna študija primera)
- Kaj je CBFEM (IDEA StatiCa)
- Fakulteta za gradbeništvo, arhitekturo in geodezijo, Univerza v Splitu
- Javni zavod za upravljanje park-gozda Marjan
- Parabuild (uradna stran proizvajalca)
- IDEA StatiCa, SCIA Engineer in Parabuild v ponudbi Baldinistudia
- Kaj stoji za uspešnim projektom Paromlin
- Trgovina in kontakt